APDEJT.si

Strokovnjaki opozarjajo, da so v Gazi najbolj ogroženi otroci, starejši in tisti z že obstoječimi zdravstvenimi težavami, saj se lakota poglablja. Humanitarne agencije, vlade in opazovalci ZN za prehransko varnost poročajo o naraščajoči lakoti, zlasti med otroki, mlajšimi od pet let. Starši se bojijo, da bodo zaradi podhranjenosti izgubili tudi zdrave novorojenčke. Uradniki v Gazi so sporočili, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih več deset ljudi, večina med njimi, ko so poskušali poiskati pomoč. Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je izjavil, da taktični premori ne omogočajo neprekinjenega dotoka humanitarne pomoči, ki je nujna za zadovoljitev izjemnih potreb v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bi kanadska napoved o priznanju Palestine lahko otežila dosego trgovinskega sporazuma. Hkrati so se pojavili dvomi o praktičnem učinku priznanja Palestine s strani Francije in drugih držav na življenje ljudi v Gazi, kljub povezavam z odločitvijo Izraela o odprtju humanitarnih koridorjev.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, vendar pod pogojem, da Hamas ne bo sodeloval na volitvah in ne bo vladal v Gazi. Izraelski minister je sprožil polemike z možnostjo prevzema dela Gaze kot pritisk na Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump pa je izrazil jezo zaradi kanadske odločitve in zagrozil s težavami pri trgovinskih sporazumih.

Več zahodnih držav je napovedalo, da bodo septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov priznale neodvisnost Palestine. Hkrati so arabske države pozdravile načrte britanskega premierja Keirja Starmerja za priznanje palestinske države in pozvale k globalnemu ukrepanju za rešitev dveh držav.

Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.

V luči dolgotrajnega konflikta na Bližnjem vzhodu se povečuje mednarodni pritisk za priznanje Palestine kot suverene države. Kanada naj bi Palestino priznala že septembra na zasedanju Združenih narodov, s čimer se dodatno povečuje pritisk na izraelsko vlado. Tudi druge države, kot so Velika Britanija in Francija, razmišljajo o podobnih korakih. Hkrati je bila na konferenci ZN sprejeta deklaracija, ki poziva Hamas k umiku iz Gaze, vendar se Arabska liga oddaljuje od te organizacije.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada uradno priznala Palestino na Generalni skupščini ZN septembra. Malta je prav tako napovedala, da bo septembra priznala Palestino, s čimer se pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu.

Donald Trump je izjavil, da bo priznanje Palestine s strani Kanade otežilo trgovinske dogovore. Kanada je postala tretja država članica G7, ki je javno izrazila namen priznati Palestino, po Franciji in Združenem kraljestvu.

Kanada se je pridružila Franciji in Veliki Britaniji pri napovedi načrtov za priznanje palestinske države septembra, kar povečuje mednarodni pritisk na Izrael. Kanada je tudi obljubila 30 milijonov dolarjev pomoči Gazi in 10 milijonov dolarjev za reforme palestinskih oblasti. Donald Trump je zagrozil Kanadi, da bo podpora palestinski državi ovirala trgovinski dogovor. Ameriški odposlanec Steve Witkoff je po propadlih pogovorih o prekinitvi ognja s Hamasom obiskal Izrael, da bi razpravljal o krizi s talci in načrtih za širitev pomoči Gazi. Vodja Hezbollaha je dejal, da pozivi k razorožitvi te teroristične skupine služijo Izraelu, in obtožil ameriškega odposlanca Toma Baracka, da ustrahuje Libanon, da bi pomagal Jeruzalemu.

Združeno kraljestvo je zavrnilo kritike, da bi priznanje palestinske države nagradilo skupino Hamas. Judovske skupnosti v Združenem kraljestvu so izrazile zaskrbljenost, da bi takšna poteza predstavljala nagrado za terorizem, diplomatsko prisilo in destabilizacijski signal, vendar je britanska vlada to obtožbo zavrnila in poudarila, da priznanje ni namenjeno nagrajevanju Hamasa.

Več mednarodnih medijev poroča o naraščajočih pritiskih na Izrael glede priznanja Palestine in prekinitve vojaških operacij v Gazi. Treinta izraelskih osebnosti je pozvalo mednarodno skupnost k uvedbi drastičnih sankcij proti svoji državi, dokler ta ne ustavi brutalne kampanje in ne implementira trajnega premirja. Istočasno je bil v Zahodnem bregu ubit palestinski aktivist. Vodja britanskih laburistov, Keir Starmer, je napovedal priznanje Palestine, če Izrael ne bo prekinil "pokola v Gazi", kar je izraelski premier Benjamin Netanyahu označil za nagrajevanje Hamasa in kaznovanje žrtev. Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je dejal, da bi priznanje Palestine s strani Francije Hamasu omogočilo razglasitev zmage, kar je primerjal z "dajanjem zmage nacistom po drugi svetovni vojni". V ozadju naraščajočih napetosti in mednarodne izolacije Izraela, ta razmišlja o priključitvi Gaze, medtem ko Houthiji nadaljujejo z raketnimi napadi proti Izraelu. Pojavljajo se tudi poročila o domnevnem dogovoru o "popolnem premirju" med Izraelom in Iranom, ki pa so v luči nadaljnjih napadov nejasna.

Malta se je pridružila Franciji in potencialno Združenemu kraljestvu pri priznavanju Palestine kot države. Kanadski premier Mark Carney je prav tako napovedal, da bo Kanada priznala Palestino in ponovil zavezanost rešitvi dveh držav.

Indonezijski politični akterji pozdravljajo načrte Francije in Velike Britanije za uradno priznanje Palestine kot suverene države. Dr. Syahganda Nainggolan iz GREAT Institute poziva vlado predsednika Prabowa Subianta, da podpre ta korak. Podpredsednik komisije I indonezijskega parlamenta, Dave Laksono, prav tako izraža podporo in upa, da bodo druge zahodne države sledile zgledu Francije in Velike Britanije.

Kanada, Združeno kraljestvo in Francija načrtujejo priznanje Palestine kot države, s čimer bi se pridružile 147 državam članicam ZN, ki že priznavajo Palestino. Nova Zelandija in Avstralija sta podpisnici deklaracije, ki nakazuje, da bi lahko v prihodnjih mesecih sledili temu zgledu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo Kanadi močno otežil trgovinska pogajanja, če bo ta priznala palestinsko državo. Trump je dejal, da bo takšna poteza Kanade "zelo otežila" sklenitev trgovinskega sporazuma med državama. Grožnja je prišla po tem, ko je Kanada napovedala namero, da bo priznala palestinsko državo.

Združeno kraljestvo je uradno priznalo Palestino, medtem ko se je Donald Trump vzdržal komentarjev o tem dogodku. V ločeni izjavi je Trump priznal lakoto v Gazi in navedel, da bo Izrael še naprej razdeljeval humanitarno pomoč na tem območju, s čimer je kritikom namignil, da prepušča ovce volku.

Kandidat za portugalskega predsednika António Filipe je danes poudaril, da bi morala Portugalska že zdavnaj priznati državo Palestino. Poudaril je, da ni nobene utemeljitve, zakaj portugalska država tega še ni storila. Poleg priznanja je Filipe dejal, da je nujno vložiti diplomatska prizadevanja za dosego prekinitve ognja.

Po navedbah ministrstva za zdravje v Gazi je bilo v izraelski vojaški operaciji, ki se je začela 7. oktobra 2023, ubitih najmanj 60.000 Palestincev. Spopad je opustošil obalno regijo in povzročil hudo humanitarno krizo. Medtem je vodja britanske opozicije Keir Starmer izjavil, da bo Združeno kraljestvo priznalo palestinsko državo, če bo Izrael izpolnjeval določene pogoje. Poudaril je tudi pomen dostave humanitarne pomoči, saj si prizadeva za dnevni vstop vsaj 500 tovornjakov pomoči v Gazo, kljub temu da se je zračna dostava že začela.

Več mednarodnih medijev poroča o razpravah glede priznanja palestinske države, pri čemer se Velika Britanija in Laburistična stranka pozicionirata za takšno potezo kot del dvodržavne rešitve. Hkrati se krepi kritika Izraela zaradi humanitarne krize v Gazi, s posebnim poudarkom na stradanju otrok, kar je New York Times že popravil v svojem poročilu. Francesca Albanese, poročevalka ZN, se je izrekla proti sankcijam ZDA, ki jih je označila za antisemitske in trdi, da ji bodo resno vplivale na življenje. Poleg tega je bila v Veliki Britaniji uspešno izpodbijana vladna prepoved skupine Palestine Action, kar kaže na pravne izzive pri klasifikaciji palestinskih organizacij.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Britanija septembra priznala obstoj Palestine, če Izrael ne bo sprejel ukrepov za trajen mir in končanje katastrofalnih razmer v Gazi. Izjava prihaja kot opozorilo Izraelu, naj doseže premirje z gibanjem Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zanikal, da bi se o priznanju Palestine pogovarjal s Starmerjem na njunem srečanju na Škotskem.